Inštitut Zajčja luknja je eden prvih slovenskih centrov, ki se je sistematično posvetil raziskovanju zdravilnega potenciala spremenjenih stanj zavesti ter podpori terapevtom in posameznikom, ki se soočajo z intenzivnimi notranjimi procesi ob rabi psihedelikov. Ustanovljen je bil leta 2015 na pobudo Mine Paš in Marka Videta, ki sta želela ustvariti varen, strokoven in etično zavezan prostor za refleksijo, raziskovanje in izobraževanje na presečišču psihoterapije, izkušenj iz razširjenih stanj zavesti in znanosti.V tem času se je ekipi pridružil tudi Jure Capuder, pozneje pa še vrsta drugih sodelavcev in strokovnjakov.

V prvih letih delovanja se je Inštitut Zajčja luknja razvil v osrednje stičišče za terapevte in raziskovalce, ki jih zanimajo psihedelične izkušnje, ne kot hitra rešitev, temveč kot globok terapevtski in duhovni proces. Ob tem se je sodelovanje razvilo tudi z z domačimi in tujimi partnerji, vključno z organizacijami, kot so Inštitut Katabasis, MAPS, ICEERS in drugimi.

Podpora, raziskovanje in etična zaveza

Glavno poslanstvo Inštituta Zajčja luknja je podpora pri pripravi in integraciji psihedeličnih izkušenj, pa tudi procesno-mentorska pomoč in supervizija terapevtom, ki delajo z ljudmi, ki so se sami odločili za rabo psihedelikov. V samem inštitutu se psihedelične snovi ne uporabljajo – terapije ali delavnice z njihovo podporo namreč niso del dejavnosti. Gre za prostor refleksije, ne posredovanja.

Pomemben steber delovanja ostaja znanstveno raziskovanje. Med najbolj odmevnimi je raziskava iz let 2015–2016, ki je preučevala vpliv ayahuasce na psihopatologijo in splošno življenjsko zadovoljstvo – prva tovrstna študija v Sloveniji.

Prispevek k širši strokovni skupnosti

V okviru izobraževalne dejavnosti je Inštitut Zajčja luknja organiziral vrsto predavanj, delavnic in konferenc, namenjenih tako strokovni kot splošni javnosti. Med njimi velja omeniti konferenco “Šamanske rastline v sodobni družbi” (2018), sodelovanje na mednarodni konferenci ICPR 2016 v Amsterdamu, kot tudi nastope na slovenskih simpozijih o terapevtski rabi psihedelikov.

Inštitut se je izkazal kot pomemben glas tudi v medijih. V oddaji Nočni obisk na Radiu Slovenija je Jure Capuder odprto spregovoril o psihedelikih kot pomembnem delu človeške zgodovine in možnosti njihove odgovorne uporabe v sodobni psihoterapiji. Mina Paš je delo inštituta večkrat predstavila v sklopu številnih člankov in intervjujev.

Zamenjava generacije in nova smer

Po skoraj desetletju intenzivnega delovanja je prišlo do pomembnih sprememb v vodstvu. Leta 2022 je soustanovitelj Marko Vide prešel v novo ustanovljeni Inštitut Katabasis, ki se je osredotočil na izobraževanje iz psihedelične terapije in vodenje izkustvenih psihedeličnih umikov na Nizozemskem.

Poleti leta 2025 pa je Inštitut Zajčja luknja zapustila tudi druga soustanoviteljica, Mina Paš, kar pomeni konec prvega poglavja v zgodovini inštituta. Od takrat dalje je Inštitut Zajčja luknja v celoti v rokah nove ekipe, ki nadaljuje začeto delo – a hkrati vnaša svež pogled, nove vsebine in širši kontekst delovanja.

Nadaljevanje vizije

Čeprav ustanovitelji niso več dejavni znotraj inštituta, se duh njihove pionirske vizije ohranja v prizadevanjih nove generacije strokovnjakov. Inštitut Zajčja luknja ostaja pomemben akter v prostoru, kjer se prepletajo znanstvena natančnost, terapevtska etika in odprtost za presežno. V času, ko psihedelična terapija znova prihaja v ospredje globalnega raziskovanja, ostaja Inštitut Zajčja luknja trdno zasidran kot eden najvidnejših glasov v Sloveniji.

Več o Inštitutu Zajčja luknja si lahko preberete na njihovi spletni strani https://www.rabbitholeinstitute.org/.