Vir: Članek je bil prvotno objavljen v angleškem jeziku na spletni strani NBC News, dne 22.12.2022. 

Šole širijo svoje programe usposabljanj, da bi terapevte in druge strokovne delavce usposobile za varno izvajanje psihedelične terapije.

Psihedelične snovi pridobivajo na zagonu kot potencialne terapije za nekatere duševne motnje, ki jih bodo zdravniki morda kmalu lahko predpisovali svojim pacientom.

Ob novih odkritjih številnih kliničnih raziskav, kot tudi prizadevanjih za legalizacijo psihedelikov, različne izobraževalne ustanove krepijo svoje programe usposabljanj za terapevte in druge izvajalce, ki bodo lahko izvajali takšno obliko terapij.

Psihedelična terapija ni tako preprosta kot je npr. izpolnitev recepta in nato jemanje predpisanih tablet v zavetju doma. Namesto tega gre za terapevtski proces, kjer poleg predpisovanje psihedelika kot je npr. psilocibin, aktivna spojina v “čarobnih gobah,” obsega tudi celodnevno spremljavo pacienta, ki pod vplivom psihedelika doživlja zdravilno izkušnjo v razširjenem stanju zavesti.

Janis Phelps je na prvi bojni črti usposabljanja terapevtov za psihedelično terapijo. Kot klinična psihologinja je ustanovila prvi akreditirani izobraževalni program psihedelične terapije v ZDA na Kalifornijskem inštitutu za integralne študije (CIIS). Univerza iz San Francisca, ki je odprla svoja vrata leta 1968 in med drugimi ponuja različne programe psihologije in svetovanja.

CIIS je od leta 2016 v svojem psihedeličnem programu usposobil približno 800 študentov. Z vse večjo odprtostjo napram psihedelikom, iz leta v leto več terapevtov išče možnost takšnega nadaljnjega usposabljanja pravi Phelps. Izobraževalni program se je tako od pričetka delovanja že potrojil po svojem obsegu, potem ko so lani razširili lokacijo za usposabljanje še na mesto Boston.

Phelps ocenjuje, da bo v naslednjem desetletju, na področju psihedelične terapije potrebnih najmanj 8000 na novo usposobljenih terapevtov.

“Odločili smo se, da potrebujemo takšno število usposobljenih terapevtov. Tako malo ljudi je, ki znajo učinkovito uporabljati takšne metode, da smo pričeli z usposabljanjem ljudi, še preden je takšen način dela v celoti zakonito dosegljiv javnosti, z izjemo seveda tistih, ki so sodelovali v raziskovalnih študijah,” pravi Phelps.

Izobraževalni program iz psihedelične terapije vključuje 150 ur inštrukcij in osebnih izkušenj, med študenti pa so številni akreditirani terapevti, psihiatri in zdravniki. Prav tako pa se lahko nanj prijavijo socialni delavci, nutricisti, posvečeni duhovniki in ljudje v drugih nemedicinskih poklicih.

Phelps podeli, da univerze – vključno s CIIS – poučujejo metode, ki jih v svojih kliničnih preskušanjih psihedelikov uporablja tudi uprava za hrano in zdravila (FDA).

Poleg zagotavljanja varnosti med psihedelično izkušnjo, se študentje v programu naučijo tudi kako podpirati paciente, ki doživljajo intenzivna čustva, ki jih takšno delo lahko sproži, pravi dr. Anne St. Goar, nekdanja zdravnica primarne zdravstvene oskrbe, ki je bila med prvimi terapevti, ki je opravila akreditirani program psihedelične terapije na CIIS, zdaj pa vodi enoto za usposabljanje v Bostonu.

Za razliko od pogovorne terapije, se tu paciente spodbuja, da svoje misli in doživljanja predelajo v tišini, v notranjem procesu, medtem ko terapevt ob njih le opazuje. Kadar je potrebno ali s strani pacienta zahtevano, terapevt prevzame aktivnejšo vlogo in sicer tako, da se s pacientom pogovarja, ga pomirja ali z njegovim soglasjem drži za roko.

Ena izmed težav, ki se pri izobraževanju pojavlja je, da izven uradno odobrenih kliničnih raziskav, raba psihedelikov ostaja na federativni ravni še vedno nezakonita. To meni, da se študentje programa CIIS izobrazijo v tehnikah, a pri tem v programu ne uporabljajo samih psihedeličnih snovi.

V odsotnosti rabe psihedeličnih zdravil, se študentje naučijo rabe tehnike t.i. holotropnega dihanja, dihalne vaje, ki jo je v sedemdesetih letih 20. stoletja razvil psihiater dr. Stanislav Grof, kot odgovor na prepoved do takrat širno uporabljenega psihedelična zdravila LSD-25.

Dr. Yvan Beaussant, zdravnik paliativne oskrbe na inštitutu za rakava obolenja Dana-Farberja na Harvardu, opisuje holotropno dihanje kot metodo, ki vključuje “glasbo in dihalne tehnike, kot sredstvo za induciranje psihedeličnega stanja zavesti.” Pregled v Frontiers in Human Neuroscience (Meje v človeški nevroznanosti) iz leta 2018, nakazuje da lahko holotropno dihanje spremeni aktivnost v istem omrežju možganov, ki jo povezujemo s spanjem, meditacijo in psihedelično izkušnjo.

S pričetkom januarja 2023, se bodo lahko diplomanti programa CIIS lahko prijavili na prakso v zvezni državi Oregon. Gre za prvo zvezno državo, ki je legalizirala nadzorovano rabo psilocibina. Terapevti in drugi izvajalci morajo pred tem opraviti odobren program usposabljanja, kot je tisti, ki ga ponuja CIIS, opraviti izpit in plačati licenčnino. Odobreni centri v državi bodo tako hkrati postali tudi izkustveni poligon za vse bodoče študentje.

Uradniki v Oregonu upajo, da bo država “dokazala, da lahko to izvedemo varno in pri tem resnično pomagamo ljudem pri njihovem zdravljenju in dobrem počutju,” je dejala Angela Allbee, vodja oddelka Oregon Psilocybin Services. (Oregonske psilocibinske storitve).

Zakaj vse večje zanimanje za uporabo psihedeličnih zdravil v namen duševnega zdravja?

Zvezna vlada ZDA je psihedelike pol stoletja obravnavala kot droge zlorabe, ki “trenutno niso sprejemljive za medicinsko uporabo “. To se je zgodilo navkljub temu, da so v petdesetih letih prejšnjega stoletja psihedeliki pritegnili izredno pozornost medicinskega sveta kot orodja, ki so bila izredno učinkovita pri zdravljenju različnih duševnih motenj, vključno z alkoholizmom.

Vse študije so se ustavile v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, potem ko so psihedeliki pridobili sloves nevarnih rekreativnih drog. Toda znanstvenikom z Univerze Johns Hopkins in Univerze v New Yorku je bilo v poznih 2000-ih ponovno omogočeno, da so se znova poglobili v njihov medicinski potencial in tako sprožili preporod v raziskavah psihedeličnih zdravil .

Leta 2017 je zvezna agencija za zdravila (FDA) označila psihoaktivno snov MDMA – znan tudi kot ekstazi ali “molly” – kot ” prebojno terapijo ” zaradi njegovega izrednega potenciala za učinkovitejše zdravljenje posttravmatske stresne motnje (PTSM).

Glede na podatke ameriškega ministrstva za veterane, se od 12 milijonov odraslih prebivalcev ZDA , ki trpijo za posttravmatsko stresno motnjo, 5 od 10 pozitivno odzove na pogovorno psihoterapijo, 4 od 10 pa naj bi doseglo remisijo samo z uporabo zdravil.

Udeleženci v programu psihedelične terapije organizacije Maps Europe (vir: Maps.org)

Klinični preizkusi, ki ga je izvedlo Multidisciplinarno združenje za psihedelične študije (MAPS), neprofitna organizacija na področju psihedeličnih raziskav, je pokazalo, da je pri zdravljenju PTSM, pogovorna psihoterapija v kombinaciji z MDMA dvakrat učinkovitejša, kot v primerjavi s samo pogovorno psihoterapijo. Organizacija je novembra končala z zbiranjem podatkov za drugo fazo 3 preskušanja – napredno stopnjo testiranja zdravil, kjer se jih primerja z drugimi obstoječimi metodami zdravljenja. V letu 2023 MAPS načrtuje končno odobritev rabe MDMA v psihoterapiji s strani FDA.

Več drugih kliničnih preskušanj je potrdilo terapevtsko rabo drugega psihedelika – psilocibina. Nedavna študija Centra za psihedelično medicino NYU Langone je pokazala, da sta dva odmerka psilocibina v kombinaciji s terapijo, učinkovito pomagala zmanjšati uživanje alkohola pri ljudeh, ki trpijo za motnjo alkoholizma. Druga raziskava je pokazala, da lahko psilocibin učinkovito pomaga bolnikom z rakavimi obolenji, da se počutijo manj vznemirjene ali obupane zaradi svojega zdravstvenega stanja ali bližajoče se smrti. Do konca meseca naj se pričelo veliko klinično preskušanje, v katerem bodo preučevali ali psilocibin lahko zdravi depresijo, pri pacientih pri katerih so se drugi pristopi izkazali za neuspešne.

Vklopiti, uglasiti, izključiti?

Zdravljenje s psihedeličnimi zdravili ni tako preprosto, kot če bi bolniku predpisali tableto, ki bi jo nato lahko vzel doma. Ravno tako ni za vsakogar. Psihedeliki lahko sprožijo globoko vidne in senzorične spremembe, kot tudi močna čustvena stanja, ki so za bolnike lahko izredno zahtevna in za katere je potrebno, da so primerno podprta. Hkratna raba drugih psihiatričnih zdravil lahko ravno tako sproži škodljive interakcije. Zato je izredno pomembno, da so bolniki v kliničnih preskušanjih pred pričetkom takšne terapije temeljito pregledani.

Številni terapevti s psihedeličnim usposabljanjem, ki so spregovorili za našo mrežo NBC News, je povedalo, da je izid zdravljenja s psihedeliki temeljno odvisen tudi od nefarmakoloških dejavnikov – to je umske predispozicije klienta pred izkušnjo (“mindset”) in okolja v katerem izkušnja poteka (“setting”). Pacienti se po zaužitju psihedeličnega zdravila tako uležejo, nadenejo senčnike za oči in slušalke ter prepustijo notranji izkušnji, ki jo sproži psihedelik, zdravljenje pa poteka v prostoru, ki je bolj podobno udobni dnevni sobi ali brlogu kot pa bolniški sobi.

Terapevtska seansa z MDMA ali psilocibinom lahko traja tudi do osem ur, med katerimi se lahko pacient ob podpori terapevtov prepusti vsebinam iz nezavednega, dogodkom in čustvom, ki se odpirajo znotraj njega. V kliničnih preskušanjih terapevti z udeleženci pred samo izkušnjo izvedejo tudi več pripravljalnih srečanj, ter več srečanj po sami psihedelični izkušnji. S tem pacientom omogočijo lažjo pripravo na izkušnjo in bolj učinkovito integracijo po njej.

“Psihedelično izkušnjo pacienti praviloma opisujejo kot nekaj kar se ji na zelo edinstven in pomemben način osebno zelo dotakne, spremeni,” pravi Beaussant z Inštituta za rakava obolenja Dana-Farber, ki raziskuje psilocibin za lajšanje stisk ob koncu življenja.

“Ljudje v takšni izkušnji lažje pridejo v stik z različnimi predeli svoje duševnosti, ki ponavadi ostajajo nedostopna in tako lažje predelajo travmo ali žalost.”

Pred nami je dolgo potovanje do polne legalizacije

Ker naj bi se doslej največje klinično preskušanje psilocibina pričelo še ta mesec, je več zveznih držav poskušalo omiliti zakonske omejitve glede rabe te psihedelične snovi. Volivci v Oregonu so leta 2020 sprejeli ukrep, ki je legaliziral nadzorovano uporabo psilocibina pri odraslih. Novembra je Colorado postal druga zvezna država, ki je sledila takšni legalizaciji.

Psilocybe Mexicana, vrsta psihedeličnih gob, ki vsebuje psilocibin (vir: Mycotopia.net)

Toda veliko mero odločitve pri tem kako in kateri bolniki bodo lahko dostopali do psihedelične terapije še vedno ostaja v rokah zvezne agencije za zdravila (FDA).

V maju izdano pismo ameriškega ministrstva za zdravje in socialne zadeve je pokazalo, da Bidnova administracija razmišlja o ustanovitvi zvezne delovne skupine, ki bi obravnavala odobritve psihedeličnih zdravil. Vzporedno z njim v Oregonu in Koloradu že delujejo državne skupine, ki pripravljajo podrobnosti licenciranja, odmerjanja in razvoja nadaljnjih protokolov na tem področju.

Kevin Franciotti, pooblaščeni svetovalec za odvisnosti v Denverju, ki je usposobljen za nenamensko uporabo psihedeličnega ketamina v psihoterapiji, je dejal, da je vse večje povpraševanje po psihedeličnih terapijah lahko tudi dvorezen meč.

“Pacienti bodo nad tem navdušeni, nato pa bodo nenadoma lahko tudi zelo razočarani in frustrirani, ker bo morda prišlo do znatnega pomanjkanja kvalificiranih zdravnikov na tem področju, zunaj večjih mest.”

Franciotti sicer podpira ukrep za legalizacijo psilocibina v Koloradu in hkrati nasprotuje obstoječi politiki drog, je za našo mrežo NBC News povedal, da je to priložnost države, da svojim prebivalcem zagotovi alternativne možnosti zdravljenja.

Zaradi ponovne medicinske pozornosti, ki jo psihedeliki sprožajo, se nekateri strokovnjaki za duševno zdravje sprašujejo, kako strogi predpisi na področju drog, zaradi katerih so psihedeliki še vedno nezakoniti, vplivajo na same raziskave.

“Zunaj je veliko psihedelikov in nihče jih ne raziskuje” predvsem zaradi strogih zveznih omejitev, je dejal dr. Franklin King IV, psihiater in direktor usposabljanja v Centru za nevroznanost psihedelikov v splošni bolnišnici Massachusetts. “Težko je preučevati in pridobiti odobritev FDA, ker so ovire tako visoke, tudi za psilocibin.”

“Legalizacija je vedno znova največja ovira pri vseh raziskavah psihedelikov,” je dejal King, ki je dodal, da je pogosto lažje pridobiti sredstva za preučevanje drugih psihoaktivnih zdravil, ki povzročajo znano škodo, kot so npr. opioidi, kot pa pridobiti sredstva za raziskave psihedelikov.

“Psihedeliki ne bodo izbrisali ali nadomestili vseh teh drugih oblik zdravljenj, ki jih imamo, vendar je za njihovo nadaljnjo rabo obstaja zelo velik potencial kot tudi povpraševanje.”

Vir: Članek je bil prvotno objavljen v angleškem jeziku na spletni strani NBC News, dne 22.12.2022. 

Šole širijo svoje programe usposabljanj, da bi terapevte in druge strokovne delavce usposobile za varno izvajanje psihedelične terapije.

Psihedelične snovi pridobivajo na zagonu kot potencialne terapije za nekatere duševne motnje, ki jih bodo zdravniki morda kmalu lahko predpisovali svojim pacientom.

Ob novih odkritjih številnih kliničnih raziskav, kot tudi prizadevanjih za legalizacijo psihedelikov, različne izobraževalne ustanove krepijo svoje programe usposabljanj za terapevte in druge izvajalce, ki bodo lahko izvajali takšno obliko terapij.

Psihedelična terapija ni tako preprosta kot je npr. izpolnitev recepta in nato jemanje predpisanih tablet v zavetju doma. Namesto tega gre za terapevtski proces, kjer poleg predpisovanje psihedelika kot je npr. psilocibin, aktivna spojina v “čarobnih gobah,” obsega tudi celodnevno spremljavo pacienta, ki pod vplivom psihedelika doživlja zdravilno izkušnjo v razširjenem stanju zavesti.

Janis Phelps je na prvi bojni črti usposabljanja terapevtov za psihedelično terapijo. Kot klinična psihologinja je ustanovila prvi akreditirani izobraževalni program psihedelične terapije v ZDA na Kalifornijskem inštitutu za integralne študije (CIIS). Univerza iz San Francisca, ki je odprla svoja vrata leta 1968 in med drugimi ponuja različne programe psihologije in svetovanja.

CIIS je od leta 2016 v svojem psihedeličnem programu usposobil približno 800 študentov. Z vse večjo odprtostjo napram psihedelikom, iz leta v leto več terapevtov išče možnost takšnega nadaljnjega usposabljanja pravi Phelps. Izobraževalni program se je tako od pričetka delovanja že potrojil po svojem obsegu, potem ko so lani razširili lokacijo za usposabljanje še na mesto Boston.

Phelps ocenjuje, da bo v naslednjem desetletju, na področju psihedelične terapije potrebnih najmanj 8000 na novo usposobljenih terapevtov.

“Odločili smo se, da potrebujemo takšno število usposobljenih terapevtov. Tako malo ljudi je, ki znajo učinkovito uporabljati takšne metode, da smo pričeli z usposabljanjem ljudi, še preden je takšen način dela v celoti zakonito dosegljiv javnosti, z izjemo seveda tistih, ki so sodelovali v raziskovalnih študijah,” pravi Phelps.

Izobraževalni program iz psihedelične terapije vključuje 150 ur inštrukcij in osebnih izkušenj, med študenti pa so številni akreditirani terapevti, psihiatri in zdravniki. Prav tako pa se lahko nanj prijavijo socialni delavci, nutricisti, posvečeni duhovniki in ljudje v drugih nemedicinskih poklicih.

Phelps podeli, da univerze – vključno s CIIS – poučujejo metode, ki jih v svojih kliničnih preskušanjih psihedelikov uporablja tudi uprava za hrano in zdravila (FDA).

Poleg zagotavljanja varnosti med psihedelično izkušnjo, se študentje v programu naučijo tudi kako podpirati paciente, ki doživljajo intenzivna čustva, ki jih takšno delo lahko sproži, pravi dr. Anne St. Goar, nekdanja zdravnica primarne zdravstvene oskrbe, ki je bila med prvimi terapevti, ki je opravila akreditirani program psihedelične terapije na CIIS, zdaj pa vodi enoto za usposabljanje v Bostonu.

Za razliko od pogovorne terapije, se tu paciente spodbuja, da svoje misli in doživljanja predelajo v tišini, v notranjem procesu, medtem ko terapevt ob njih le opazuje. Kadar je potrebno ali s strani pacienta zahtevano, terapevt prevzame aktivnejšo vlogo in sicer tako, da se s pacientom pogovarja, ga pomirja ali z njegovim soglasjem drži za roko.

Ena izmed težav, ki se pri izobraževanju pojavlja je, da izven uradno odobrenih kliničnih raziskav, raba psihedelikov ostaja na federativni ravni še vedno nezakonita. To meni, da se študentje programa CIIS izobrazijo v tehnikah, a pri tem v programu ne uporabljajo samih psihedeličnih snovi.

V odsotnosti rabe psihedeličnih zdravil, se študentje naučijo rabe tehnike t.i. holotropnega dihanja, dihalne vaje, ki jo je v sedemdesetih letih 20. stoletja razvil psihiater dr. Stanislav Grof, kot odgovor na prepoved do takrat širno uporabljenega psihedelična zdravila LSD-25.

Dr. Yvan Beaussant, zdravnik paliativne oskrbe na inštitutu za rakava obolenja Dana-Farberja na Harvardu, opisuje holotropno dihanje kot metodo, ki vključuje “glasbo in dihalne tehnike, kot sredstvo za induciranje psihedeličnega stanja zavesti.” Pregled v Frontiers in Human Neuroscience (Meje v človeški nevroznanosti) iz leta 2018, nakazuje da lahko holotropno dihanje spremeni aktivnost v istem omrežju možganov, ki jo povezujemo s spanjem, meditacijo in psihedelično izkušnjo.

S pričetkom januarja 2023, se bodo lahko diplomanti programa CIIS lahko prijavili na prakso v zvezni državi Oregon. Gre za prvo zvezno državo, ki je legalizirala nadzorovano rabo psilocibina. Terapevti in drugi izvajalci morajo pred tem opraviti odobren program usposabljanja, kot je tisti, ki ga ponuja CIIS, opraviti izpit in plačati licenčnino. Odobreni centri v državi bodo tako hkrati postali tudi izkustveni poligon za vse bodoče študentje.

Uradniki v Oregonu upajo, da bo država “dokazala, da lahko to izvedemo varno in pri tem resnično pomagamo ljudem pri njihovem zdravljenju in dobrem počutju,” je dejala Angela Allbee, vodja oddelka Oregon Psilocybin Services. (Oregonske psilocibinske storitve).

Zakaj vse večje zanimanje za uporabo psihedeličnih zdravil v namen duševnega zdravja?

Zvezna vlada ZDA je psihedelike pol stoletja obravnavala kot droge zlorabe, ki “trenutno niso sprejemljive za medicinsko uporabo “. To se je zgodilo navkljub temu, da so v petdesetih letih prejšnjega stoletja psihedeliki pritegnili izredno pozornost medicinskega sveta kot orodja, ki so bila izredno učinkovita pri zdravljenju različnih duševnih motenj, vključno z alkoholizmom.

Vse študije so se ustavile v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, potem ko so psihedeliki pridobili sloves nevarnih rekreativnih drog. Toda znanstvenikom z Univerze Johns Hopkins in Univerze v New Yorku je bilo v poznih 2000-ih ponovno omogočeno, da so se znova poglobili v njihov medicinski potencial in tako sprožili preporod v raziskavah psihedeličnih zdravil .

Leta 2017 je zvezna agencija za zdravila (FDA) označila psihoaktivno snov MDMA – znan tudi kot ekstazi ali “molly” – kot ” prebojno terapijo ” zaradi njegovega izrednega potenciala za učinkovitejše zdravljenje posttravmatske stresne motnje (PTSM).

Glede na podatke ameriškega ministrstva za veterane, se od 12 milijonov odraslih prebivalcev ZDA , ki trpijo za posttravmatsko stresno motnjo, 5 od 10 pozitivno odzove na pogovorno psihoterapijo, 4 od 10 pa naj bi doseglo remisijo samo z uporabo zdravil.

Udeleženci v programu psihedelične terapije organizacije Maps Europe (vir: Maps.org)

Klinični preizkusi, ki ga je izvedlo Multidisciplinarno združenje za psihedelične študije (MAPS), neprofitna organizacija na področju psihedeličnih raziskav, je pokazalo, da je pri zdravljenju PTSM, pogovorna psihoterapija v kombinaciji z MDMA dvakrat učinkovitejša, kot v primerjavi s samo pogovorno psihoterapijo. Organizacija je novembra končala z zbiranjem podatkov za drugo fazo 3 preskušanja – napredno stopnjo testiranja zdravil, kjer se jih primerja z drugimi obstoječimi metodami zdravljenja. V letu 2023 MAPS načrtuje končno odobritev rabe MDMA v psihoterapiji s strani FDA.

Več drugih kliničnih preskušanj je potrdilo terapevtsko rabo drugega psihedelika – psilocibina. Nedavna študija Centra za psihedelično medicino NYU Langone je pokazala, da sta dva odmerka psilocibina v kombinaciji s terapijo, učinkovito pomagala zmanjšati uživanje alkohola pri ljudeh, ki trpijo za motnjo alkoholizma. Druga raziskava je pokazala, da lahko psilocibin učinkovito pomaga bolnikom z rakavimi obolenji, da se počutijo manj vznemirjene ali obupane zaradi svojega zdravstvenega stanja ali bližajoče se smrti. Do konca meseca naj se pričelo veliko klinično preskušanje, v katerem bodo preučevali ali psilocibin lahko zdravi depresijo, pri pacientih pri katerih so se drugi pristopi izkazali za neuspešne.

Vklopiti, uglasiti, izključiti?

Zdravljenje s psihedeličnimi zdravili ni tako preprosto, kot če bi bolniku predpisali tableto, ki bi jo nato lahko vzel doma. Ravno tako ni za vsakogar. Psihedeliki lahko sprožijo globoko vidne in senzorične spremembe, kot tudi močna čustvena stanja, ki so za bolnike lahko izredno zahtevna in za katere je potrebno, da so primerno podprta. Hkratna raba drugih psihiatričnih zdravil lahko ravno tako sproži škodljive interakcije. Zato je izredno pomembno, da so bolniki v kliničnih preskušanjih pred pričetkom takšne terapije temeljito pregledani.

Številni terapevti s psihedeličnim usposabljanjem, ki so spregovorili za našo mrežo NBC News, je povedalo, da je izid zdravljenja s psihedeliki temeljno odvisen tudi od nefarmakoloških dejavnikov – to je umske predispozicije klienta pred izkušnjo (“mindset”) in okolja v katerem izkušnja poteka (“setting”). Pacienti se po zaužitju psihedeličnega zdravila tako uležejo, nadenejo senčnike za oči in slušalke ter prepustijo notranji izkušnji, ki jo sproži psihedelik, zdravljenje pa poteka v prostoru, ki je bolj podobno udobni dnevni sobi ali brlogu kot pa bolniški sobi.

Terapevtska seansa z MDMA ali psilocibinom lahko traja tudi do osem ur, med katerimi se lahko pacient ob podpori terapevtov prepusti vsebinam iz nezavednega, dogodkom in čustvom, ki se odpirajo znotraj njega. V kliničnih preskušanjih terapevti z udeleženci pred samo izkušnjo izvedejo tudi več pripravljalnih srečanj, ter več srečanj po sami psihedelični izkušnji. S tem pacientom omogočijo lažjo pripravo na izkušnjo in bolj učinkovito integracijo po njej.

“Psihedelično izkušnjo pacienti praviloma opisujejo kot nekaj kar se ji na zelo edinstven in pomemben način osebno zelo dotakne, spremeni,” pravi Beaussant z Inštituta za rakava obolenja Dana-Farber, ki raziskuje psilocibin za lajšanje stisk ob koncu življenja.

“Ljudje v takšni izkušnji lažje pridejo v stik z različnimi predeli svoje duševnosti, ki ponavadi ostajajo nedostopna in tako lažje predelajo travmo ali žalost.”

Pred nami je dolgo potovanje do polne legalizacije

Ker naj bi se doslej največje klinično preskušanje psilocibina pričelo še ta mesec, je več zveznih držav poskušalo omiliti zakonske omejitve glede rabe te psihedelične snovi. Volivci v Oregonu so leta 2020 sprejeli ukrep, ki je legaliziral nadzorovano uporabo psilocibina pri odraslih. Novembra je Colorado postal druga zvezna država, ki je sledila takšni legalizaciji.

Psilocybe Mexicana, vrsta psihedeličnih gob, ki vsebuje psilocibin (vir: Mycotopia.net)

Toda veliko mero odločitve pri tem kako in kateri bolniki bodo lahko dostopali do psihedelične terapije še vedno ostaja v rokah zvezne agencije za zdravila (FDA).

V maju izdano pismo ameriškega ministrstva za zdravje in socialne zadeve je pokazalo, da Bidnova administracija razmišlja o ustanovitvi zvezne delovne skupine, ki bi obravnavala odobritve psihedeličnih zdravil. Vzporedno z njim v Oregonu in Koloradu že delujejo državne skupine, ki pripravljajo podrobnosti licenciranja, odmerjanja in razvoja nadaljnjih protokolov na tem področju.

Kevin Franciotti, pooblaščeni svetovalec za odvisnosti v Denverju, ki je usposobljen za nenamensko uporabo psihedeličnega ketamina v psihoterapiji, je dejal, da je vse večje povpraševanje po psihedeličnih terapijah lahko tudi dvorezen meč.

“Pacienti bodo nad tem navdušeni, nato pa bodo nenadoma lahko tudi zelo razočarani in frustrirani, ker bo morda prišlo do znatnega pomanjkanja kvalificiranih zdravnikov na tem področju, zunaj večjih mest.”

Franciotti sicer podpira ukrep za legalizacijo psilocibina v Koloradu in hkrati nasprotuje obstoječi politiki drog, je za našo mrežo NBC News povedal, da je to priložnost države, da svojim prebivalcem zagotovi alternativne možnosti zdravljenja.

Zaradi ponovne medicinske pozornosti, ki jo psihedeliki sprožajo, se nekateri strokovnjaki za duševno zdravje sprašujejo, kako strogi predpisi na področju drog, zaradi katerih so psihedeliki še vedno nezakoniti, vplivajo na same raziskave.

“Zunaj je veliko psihedelikov in nihče jih ne raziskuje” predvsem zaradi strogih zveznih omejitev, je dejal dr. Franklin King IV, psihiater in direktor usposabljanja v Centru za nevroznanost psihedelikov v splošni bolnišnici Massachusetts. “Težko je preučevati in pridobiti odobritev FDA, ker so ovire tako visoke, tudi za psilocibin.”

“Legalizacija je vedno znova največja ovira pri vseh raziskavah psihedelikov,” je dejal King, ki je dodal, da je pogosto lažje pridobiti sredstva za preučevanje drugih psihoaktivnih zdravil, ki povzročajo znano škodo, kot so npr. opioidi, kot pa pridobiti sredstva za raziskave psihedelikov.

“Psihedeliki ne bodo izbrisali ali nadomestili vseh teh drugih oblik zdravljenj, ki jih imamo, vendar je za njihovo nadaljnjo rabo obstaja zelo velik potencial kot tudi povpraševanje.”