Vir: Članek je bil prvotno objavljen v angleškem jeziku na spletni strani MedScape, dne 28.4.2023. 

Še nikoli ni videl ničesar podobnega

Depresija je pogosta težava pri bolnikih z rakom, pri katerih standardne metode zdravljenja, kot so antidepresivi in psihoterapija, pogosto ne prinašajo opaznih izboljšav.

Zato je skupina raziskovalcev preizkušala novejši pristop k zdravljenju depresije, ki jo povzroča rak, s psihedelično učinkovino psilocibinom (ki jo vsebujejo tudi t. i. “svete” ali “čarobne” gobe).

Rezultati raziskave, ki so bili objavljeni 13. aprila 2023 v reviji Jama Oncology, so bili izjemni. Trideset odraslim bolnikom z veliko depresivno epizodo, od tega 16 z neozdravljivo metastatsko boleznijo, so enkratno podali 25-miligramski odmerek psilocibina pod zdravniškim nadzorom. Polovica bolnikov je takoj po izkušnji dosegla popolno remisijo simptomov depresije, pri 30 % bolnikov pa je bilo takšno izboljšanje vidno 8 tednov po njej. Zdravljenje s psilocibinom je bilo varno, brez resnejših neželenih učinkov, poročajo raziskovalci.

“Udeleženci so doživeli klinično pomembno, hitro in trajno izboljšanje simptomov depresije v 8 tednih po enkratnem zdravljenju s psilocibinom,” so zapisali.

Onkolog in vodilni raziskovalec Manish Agrawal, dr. medicinskih znanosti, je dejal, da “še nikoli ni videl ničesar, kar bi lahko tako hitro in učinkovito vplivalo na odnos nekoga do sebe in svojega čustvenega zdravja.” Charles White, dr. farmacije, ki ni bil vključen v študijo, pa meni, da “dokazi iz preliminarnih študij, kot je ta, nakazujejo, da bi lahko psihedeliki, zlasti psilocibin, predstavljali učinkovito terapijo za depresijo pri bolnikih z rakom”, vendar so potrebne dodatne raziskave.

Razočaranje nad klasičnimi oblikami zdravljenja in nove raziskave

Agrawal je po približno dveh desetletjih prakse, v katerih je bil razočaran nad učinkom običajnih terapij pri zdravljenju depresije pri pacientih z rakom, našel psilocibin kot možno novo obliko terapije. Čeprav je bil sprva skeptičen glede psilocibina zaradi hrupa okoli njegove uporabe v medicini, se je na koncu odločil raziskati, ali bi lahko ta psihedelik pomagal ublažiti čustveno bolečino in občutke obupa, ki so se pojavljali pri njegovih pacientih.

Njegova ekipa je izvedla enocentrično odprto študijo faze 2 s fiksnimi odmerki, da bi ocenili varnost psilocibina in ali lahko izboljša depresijo bolnikov. Z uporabo 60-točkovne Montgomery-Asbergove ocenjevalne lestvice depresije so imeli bolniki povprečno izhodiščno oceno 25,9 točke, kar kaže na zmerno depresijo, nekateri bolniki pa so dosegli rezultate v bolj skrajnem delu lestvice.

Osem tednov po zdravljenju so bolniki pokazali znatno izboljšanje resnosti depresije s povprečnim zmanjšanjem za 19,1 točke od izhodišča. Bolniki so poročali tudi o povprečnem 48-odstotnem izboljšanju simptomov depresije in povprečnem 53-odstotnem zmanjšanju resnosti depresije.

“Nisem verjel, dokler tega nisem videl sam,” je dejal Agrawal. “Pravzaprav smo ugotovili, da tak način zdravljenja najbolj pomaga ljudem z najtežjo obliko depresije.”

Agrawal je priznal, da je zdravljenje s psilocibinom intenzivno in pogosto naporno za bolnike, zlasti pri odmerku 25 mg, ki je bil uporabljen v študiji. Vendar pa lahko izkušnja prinese tudi občutenja veselja.

Čeprav je intrapsihična vsebina izkušnje drugačna za vsakega bolnika, so končni izidi praviloma vodili v pomembno spremembo osebnega doživljanja in perspektive. Pacienti tako niso bili več ujeti v notranjosti svoje življenjske zgodbe, temveč so jo lahko videli od zunaj, iz širšega konteksta, pravi Agrawal.

Izkušnja pacientke: Zvok čričkov

Ob tem se je spomnil ene izmed pacientk v študiji, ki je bila obolela za metastatskim rakom ledvic:

“Po izkušnji ji je bilo z podeliti, kaj točno je doživela, razen tega, da je šla skozi proces lastne smrti in prišla na drugi strani ven, še zavedajoča se, vedoč, da se lahko sooči z vsem. Nekaj dni po seansi je sedela ob jezeru v toplem poletnem večeru in se čudila glasnemu oglašanju čričkov. Čutila je mir. Počasi jo je prevzela zavest, da bodo pozimi vsi črički pomrli, spomladi pa bo prišel povsem nov rod, in da je enako tudi za ljudi. Ko se je rodila, je bilo veliko ljudi, ki so bili tedaj živih danes mrtvih, in isto bo kmalu veljalo tudi za njo. Vendar pa bo prišel nov rod. To je del širšega naravnega cikla in pri tem ni nič osebnega.”

Agrawal je dodal, da je bil psilocibin tisti, ki ji je omogočil to spoznanje. Medtem ko lahko s pacienti govorite o tem, da je smrt naravni del življenja, je to le misel, kognicija. Vendar pa je bilo to za to pacientko nekaj, kar je postalo vedenje, izkušnja, ki jo je doživela sama in ne le neka misel. To je tisto, kar ji je pomagalo.

White je ugotovil, da lahko uspešno zdravljenje s psilocibinom sproži tudi “katarzično izkušnjo”, ki bolnikom omogoči, da izrazijo in predelajo svoja čustva, namesto da bi jih potlačevali. Tako lahko bolniki dosežejo večje sprejemanje in spremembe. Prispejo do nove perspektive, v kateri so njihove težave videti majhne v širši shemi stvari. To jim omogoči nov način razmišljanja in spoznanj, ki jih prej niso bili zmožni.

Možne nevarnosti in kontraindikacije

Vendar pa je White opozoril, da lahko takšne terapevtske izkušnje v neprimernih okoljih povzročijo občutke groze in celo samopoškodovanje. Zato je ključno, da so pacienti na to izkušnjo ustrezno pripravljeni, da so med njo vodeni ter da se jim po njej nudi potrebna podpora pri razumevanju in integraciji tega, kar so doživeli. Okolje, v katerem poteka izkušnja, mora tudi zato biti varno, umirjeno in podporno.

Vodenje bolnikov skozi psihedelično izkušnjo ravno tako zahteva strokovno znanje, zato Agrawal in njegovo podjetje razvijata posebne centre za psihedelično zdravljenje.

Trenutna študija predstavlja pilotni prikaz, kako bi takšni centri lahko delovali. Bolnike v študiji so zdravili v tretjem nadstropju centra za rakave bolnike Aquilino, kjer so bili obkroženi z naravno svetlobo, lesenim pohištvom in pomirjujočo glasbo, kar je ustvarjalo vzdušje zdravilišča. Ljudje so med zdravljenjem ležali na udobnih kavčih, nosili maske za oči in imeli ob sebi terapevta, ki jih je spremljal skozi izkušnjo.

Trije do štirje bolniki so bili zdravljeni naenkrat, vendar v ločenih sosednjih sobah. Pred in po izkušnji so bili vsi deležni individualne in skupinske terapije, ki so jim bile v pomoč pri pripravi na izkušnjo ter pri integraciji le te.

Agrawal in White sta se strinjala, da terapija s psilocibinom ni primerna za vsakogar, še posebej če se izvaja v neprimernem okolju. Obstajajo namreč pomisleki, da bi se pri ljudeh, ki so nagnjeni k psihotičnim epizodam, halucinacijam ali drugim simptomom shizofrenije, takšni simptomi po psihedelični izkušnji še intenzivirali. Poleg tega je lahko takšna izkušnja nevarna za ljudi s srčno aritmijo, visokim krvnim pritiskom in drugimi srčno-žilnimi težavami, in sicer zaradi čustvene intenzitete izkušnje, ki jo lahko sproži psilocibin.

V Agrawalovi študiji teh težav sicer ni bilo. Neželeni učinki so bili blagi ali pričakovani in so vključevali glavobol (24), slabost (12), spremenjeno razpoloženje (8) in anksioznost (7).

Agrawal je ob zaključku poudaril, da takšna izkušnja “zahteva, da posameznik vstopi vanjo na tih in miren način, kar nekateri ljudje preprosto ne zmorejo.” Če ljudje iščejo čarobno kroglo, “potem to verjetno ne bo to.”

Vir: Članek je bil prvotno objavljen v angleškem jeziku na spletni strani MedScape, dne 28.4.2023. 

Še nikoli ni videl ničesar podobnega

Depresija je pogosta težava pri bolnikih z rakom, pri katerih standardne metode zdravljenja, kot so antidepresivi in psihoterapija, pogosto ne prinašajo opaznih izboljšav.

Zato je skupina raziskovalcev preizkušala novejši pristop k zdravljenju depresije, ki jo povzroča rak, s psihedelično učinkovino psilocibinom (ki jo vsebujejo tudi t. i. “svete” ali “čarobne” gobe).

Rezultati raziskave, ki so bili objavljeni 13. aprila 2023 v reviji Jama Oncology, so bili izjemni. Trideset odraslim bolnikom z veliko depresivno epizodo, od tega 16 z neozdravljivo metastatsko boleznijo, so enkratno podali 25-miligramski odmerek psilocibina pod zdravniškim nadzorom. Polovica bolnikov je takoj po izkušnji dosegla popolno remisijo simptomov depresije, pri 30 % bolnikov pa je bilo takšno izboljšanje vidno 8 tednov po njej. Zdravljenje s psilocibinom je bilo varno, brez resnejših neželenih učinkov, poročajo raziskovalci.

“Udeleženci so doživeli klinično pomembno, hitro in trajno izboljšanje simptomov depresije v 8 tednih po enkratnem zdravljenju s psilocibinom,” so zapisali.

Onkolog in vodilni raziskovalec Manish Agrawal, dr. medicinskih znanosti, je dejal, da “še nikoli ni videl ničesar, kar bi lahko tako hitro in učinkovito vplivalo na odnos nekoga do sebe in svojega čustvenega zdravja.” Charles White, dr. farmacije, ki ni bil vključen v študijo, pa meni, da “dokazi iz preliminarnih študij, kot je ta, nakazujejo, da bi lahko psihedeliki, zlasti psilocibin, predstavljali učinkovito terapijo za depresijo pri bolnikih z rakom”, vendar so potrebne dodatne raziskave.

Razočaranje nad klasičnimi oblikami zdravljenja in nove raziskave

Agrawal je po približno dveh desetletjih prakse, v katerih je bil razočaran nad učinkom običajnih terapij pri zdravljenju depresije pri pacientih z rakom, našel psilocibin kot možno novo obliko terapije. Čeprav je bil sprva skeptičen glede psilocibina zaradi hrupa okoli njegove uporabe v medicini, se je na koncu odločil raziskati, ali bi lahko ta psihedelik pomagal ublažiti čustveno bolečino in občutke obupa, ki so se pojavljali pri njegovih pacientih.

Njegova ekipa je izvedla enocentrično odprto študijo faze 2 s fiksnimi odmerki, da bi ocenili varnost psilocibina in ali lahko izboljša depresijo bolnikov. Z uporabo 60-točkovne Montgomery-Asbergove ocenjevalne lestvice depresije so imeli bolniki povprečno izhodiščno oceno 25,9 točke, kar kaže na zmerno depresijo, nekateri bolniki pa so dosegli rezultate v bolj skrajnem delu lestvice.

Osem tednov po zdravljenju so bolniki pokazali znatno izboljšanje resnosti depresije s povprečnim zmanjšanjem za 19,1 točke od izhodišča. Bolniki so poročali tudi o povprečnem 48-odstotnem izboljšanju simptomov depresije in povprečnem 53-odstotnem zmanjšanju resnosti depresije.

“Nisem verjel, dokler tega nisem videl sam,” je dejal Agrawal. “Pravzaprav smo ugotovili, da tak način zdravljenja najbolj pomaga ljudem z najtežjo obliko depresije.”

Agrawal je priznal, da je zdravljenje s psilocibinom intenzivno in pogosto naporno za bolnike, zlasti pri odmerku 25 mg, ki je bil uporabljen v študiji. Vendar pa lahko izkušnja prinese tudi občutenja veselja.

Čeprav je intrapsihična vsebina izkušnje drugačna za vsakega bolnika, so končni izidi praviloma vodili v pomembno spremembo osebnega doživljanja in perspektive. Pacienti tako niso bili več ujeti v notranjosti svoje življenjske zgodbe, temveč so jo lahko videli od zunaj, iz širšega konteksta, pravi Agrawal.

Izkušnja pacientke: Zvok čričkov

Ob tem se je spomnil ene izmed pacientk v študiji, ki je bila obolela za metastatskim rakom ledvic:

“Po izkušnji ji je bilo z podeliti, kaj točno je doživela, razen tega, da je šla skozi proces lastne smrti in prišla na drugi strani ven, še zavedajoča se, vedoč, da se lahko sooči z vsem. Nekaj dni po seansi je sedela ob jezeru v toplem poletnem večeru in se čudila glasnemu oglašanju čričkov. Čutila je mir. Počasi jo je prevzela zavest, da bodo pozimi vsi črički pomrli, spomladi pa bo prišel povsem nov rod, in da je enako tudi za ljudi. Ko se je rodila, je bilo veliko ljudi, ki so bili tedaj živih danes mrtvih, in isto bo kmalu veljalo tudi za njo. Vendar pa bo prišel nov rod. To je del širšega naravnega cikla in pri tem ni nič osebnega.”

Agrawal je dodal, da je bil psilocibin tisti, ki ji je omogočil to spoznanje. Medtem ko lahko s pacienti govorite o tem, da je smrt naravni del življenja, je to le misel, kognicija. Vendar pa je bilo to za to pacientko nekaj, kar je postalo vedenje, izkušnja, ki jo je doživela sama in ne le neka misel. To je tisto, kar ji je pomagalo.

White je ugotovil, da lahko uspešno zdravljenje s psilocibinom sproži tudi “katarzično izkušnjo”, ki bolnikom omogoči, da izrazijo in predelajo svoja čustva, namesto da bi jih potlačevali. Tako lahko bolniki dosežejo večje sprejemanje in spremembe. Prispejo do nove perspektive, v kateri so njihove težave videti majhne v širši shemi stvari. To jim omogoči nov način razmišljanja in spoznanj, ki jih prej niso bili zmožni.

Možne nevarnosti in kontraindikacije

Vendar pa je White opozoril, da lahko takšne terapevtske izkušnje v neprimernih okoljih povzročijo občutke groze in celo samopoškodovanje. Zato je ključno, da so pacienti na to izkušnjo ustrezno pripravljeni, da so med njo vodeni ter da se jim po njej nudi potrebna podpora pri razumevanju in integraciji tega, kar so doživeli. Okolje, v katerem poteka izkušnja, mora tudi zato biti varno, umirjeno in podporno.

Vodenje bolnikov skozi psihedelično izkušnjo ravno tako zahteva strokovno znanje, zato Agrawal in njegovo podjetje razvijata posebne centre za psihedelično zdravljenje.

Trenutna študija predstavlja pilotni prikaz, kako bi takšni centri lahko delovali. Bolnike v študiji so zdravili v tretjem nadstropju centra za rakave bolnike Aquilino, kjer so bili obkroženi z naravno svetlobo, lesenim pohištvom in pomirjujočo glasbo, kar je ustvarjalo vzdušje zdravilišča. Ljudje so med zdravljenjem ležali na udobnih kavčih, nosili maske za oči in imeli ob sebi terapevta, ki jih je spremljal skozi izkušnjo.

Trije do štirje bolniki so bili zdravljeni naenkrat, vendar v ločenih sosednjih sobah. Pred in po izkušnji so bili vsi deležni individualne in skupinske terapije, ki so jim bile v pomoč pri pripravi na izkušnjo ter pri integraciji le te.

Agrawal in White sta se strinjala, da terapija s psilocibinom ni primerna za vsakogar, še posebej če se izvaja v neprimernem okolju. Obstajajo namreč pomisleki, da bi se pri ljudeh, ki so nagnjeni k psihotičnim epizodam, halucinacijam ali drugim simptomom shizofrenije, takšni simptomi po psihedelični izkušnji še intenzivirali. Poleg tega je lahko takšna izkušnja nevarna za ljudi s srčno aritmijo, visokim krvnim pritiskom in drugimi srčno-žilnimi težavami, in sicer zaradi čustvene intenzitete izkušnje, ki jo lahko sproži psilocibin.

V Agrawalovi študiji teh težav sicer ni bilo. Neželeni učinki so bili blagi ali pričakovani in so vključevali glavobol (24), slabost (12), spremenjeno razpoloženje (8) in anksioznost (7).

Agrawal je ob zaključku poudaril, da takšna izkušnja “zahteva, da posameznik vstopi vanjo na tih in miren način, kar nekateri ljudje preprosto ne zmorejo.” Če ljudje iščejo čarobno kroglo, “potem to verjetno ne bo to.”